Prometna varnost se nanaša na metode in ukrepe za zmanjšanje tveganja udeležencev v prometu. Je področje, ki mu je potrebno v sklopu izdelave projektne dokumentacije na vseh nivojih projektiranja oziroma izdelave projektov, posvetiti veliko pozornost. Predvsem so pomembni osnutki rešitev, ki se oblikujejo na nivoju idejnih zasnov in idejnih projektov. Na teh nivojih se pripravijo izhodišča, ki skozi celoten proces izdelovanja projektne dokumentacije vse do izvedbe na terenu predstavljajo rešitve, ki prometno problematiko rešujejo in odpravljajo. Nasprotno pa lahko s prometno neučinkovitimi rešitvami pomenijo le na videz boljšo rešitev od obstoječe, kar ima lahko za posledico poslabšanje razmer za vse ali le posamezne kategorije udeležencev v prometu. Prometno problematiko obstoječega stanja pa je potrebno reševati učinkovito v korist vseh udeležencev v prometu. Le na ta način se lahko zagotovi varno okolje in sobivanje motornega prometa s šibkejšimi udeleženci v prometu.
PRESOJE PROMETNE VARNOSTI
Prometna varnost je kompleksen pojav, ki ga ni mogoče reševati, ne da upoštevamo vse vidike odvijanja prometa. Nanaša se na metode in ukrepe za zmanjšanje tveganja udeležencev v prometu. Na osnovi podrobnih inženirskih analiz prometnih nesreč je mogoče izluščiti informacije o cesti, njenih pomanjkljivosti, ki bodisi zmanjšujejo varnost na posameznem odseku ceste, kjer se je zgodila prometna nesreča ali pa predstavljajo neposreden vzrok za njihov nastanek. Presojevalec varnosti cest ocenjuje prometno varnost v vseh fazah načrtovanja, gradnje in obratovanja cestne infrastrukture. Pri prometni presoji sodelujejo strokovnjaki presojevalci varnosti cest, katerih delo je popolnoma neodvisno. Njihova naloga pa je skrbeti za tehnično pravilne rešitve ne glede na stroškovno dimenzijo predlagane rešitve.
ZAJEM PODATKOV
Zajem podatkov je tista nepogrešljiva kategorija pri načrtovanju cest ali izdelavi prometnih analiz, brez katerih so rezultati, ugotovitve in zaključki lahko popolnoma zavajajoči, v kolikor niso rezultat dejanskih trenutnih prometnih razmer in dejstev. Zajem podatkov obsega najrazličnejše informacije o cesti, cestnih elementih, obcestnem prostoru, podatke o prometnih obremenitvah, podatke o konfliktnih situacijah ali prometnih nesrečah, razpoložljive informacije o predhodno izdelani projektni dokumentaciji, ….. ipd. Brez zajema in v projektni dokumentaciji upoštevanih cestno prometnih podatkov, so predlagane rešitve lahko le posledica grobih ocen stanja, ne pa sklepanj na rešitve iz konkretnih dejstev, ki jih predstavljajo zajeti podatki in so osnova za začetek iskanja primernih rešitev tako v zasnovi kot v načrtu.
PROMETNE ANALIZE
Prometna analiza je sestavni del nastajanja projektne dokumentacije. Pred izdelavo idejne zasnove cestnega odseka ali križišča se na osnovi zajema podatkovnih baz izdela prometna analiza. Le ta je osnova za naslednji korak v procesu izdelave projektne dokumentacije, to je iskanje predloga rešitve. V sklopu prometne analize je koristno predhodno izdelati tudi presojo prometne varnosti, ki skupaj za analizo prometa predstavlja izhodišče za oblikovanje možnih ukrepov, ki bodo zadostili kriterijem prometne varnosti na posameznem odseku ceste, v križišču ali obcestnem prostoru.
PREDLOGI UKREPOV
Predlogi ukrepov, ki so utemeljeni na osnovi predhodnih aktivnosti (presoja, zajem podatkov, analiza) predstavljajo osnovo, da se projektant lahko odloči, kateremu ukrepu izmed predlaganih, daje prednost za nadaljnjo obdelavo v projektu oziroma načrtu. Brez primerjave ožjega izbora možnih ukrepov, ni mogoče podati utemeljenega predloga cestne rešitve. Izbran in s strani upravljalca ceste potrjen predlog rešitve (ukrepov) predstavlja konceptualni okvir rešitve, ki ga ni mogoče spreminjati brez dodatnih strokovnih ali okolijskih argumentov.
OCENA UKREPOV
Z oceno posameznih ukrepov se dokaže pravilnost sklepanja na izbrano rešitev, izmed več predlogov. Ocena ukrepov predstavlja še zadnjo fazo pred nadaljevanjem izdelave naslednjega nivoja projektne dokumentacije. S tem so podani pogoji, da se projektnih rešitev več ne spreminja iz morebiti neargumentiranih vzvodov.
IDENTIFIKACIJA NEVARNIH MEST
Identifikacija nevarnih mest predstavlja osnovo, da se v širšem cestnem omrežju definirajo mesta, odseki, križišča, poti, … ki predstavljajo potencialno nevarna mesta za nastanek konfliktnih situacij oziroma predstavljajo mesta z nadpovprečno zgostitvijo prometnih nesreč. Glede na določitev števila takšnih mest v cestnem omrežju državnih in/ali lokalnih cest, upravljalec cest lahko oblikuje prioritetni vrstni izbora posameznih mest, ki se identificirajo kot nevarna mesta, da se na takšnem nevarnem mestu pristopi k sanaciji stanja.